nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
To je Upperju in igralcem uspelo brez prevelikega naprezanja: prizorišče je nakazano z nekaj funkcionalnimi predmeti, kostumi so poudarjeno »vsakdanji«, iz posod na štedilniku se vije para (pasulj, ki ga jedo nastopajoči, pa je zgolj »virtualen«), televizijska oddaja, ki je središče dogajanja, poteka (vsaj na prvi pogled) kakor na resnični televiziji, starost nastopajočih je stvar igralske »transformacije« in ne šminke, skratka, življenje na odru se odvija v bistvenih potezah, veliko hitreje, kot je to mišljeno v sami drami, in tudi s precej manj drobnimi detajli, kot jih »predpisuje« izvirnik. A rezultat kljub temu ne izostane, kar ponovno dokazuje, da je v Smejči več, kot je vanjo položil sam avtor, in zanj nedvomno poskrbijo mladi (!) igralci (,,,, Torbica in), ki se zalezejo v Hočevarjeve značilne like skoraj do kraja, z avtentičnim občutkom tako za njihovo (d)robno človečnost kot tudi rahlo absurdno humornost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani