nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V okruške lirskih izpovedi Scipia Slataperja (Pennaora, Zlataperja, Zlatoperja, Pennadora ...) so zajeta bivanjska vprašanja občutljivega in razmišljajočega tržaškega razumnika, ki ga oblegajo vse bolj otipljive zle slutnje pogubne 1. svetovne vojne ter v njihovi luči vznemirjajo osebna razmerja do družine, očeta, bolne matere, minljivosti, ženske, ljubezni, vere, nacionalne pripadnosti ipd.
Da je krhka in nežna, a bivanjsko mogočna fragmentarna pesniška notranja izpoved enega samega protagonista v polni meri lahko zaživela in pridobila nove pomene na razsežnem odru tržaškega Kulturnega doma, ima pomembne zasluge najprej scenograf, ki je na prizorišče postavil vrtljiv »kamniti pristaniški pomol«, na horizont pa pravokotno navpično odprtino, s katere spremembami barv in grafičnih struktur (a tudi z lučnimi poudarki Cavarre) je domiselno členil in podpiral posamezna protagonistova razmišljanja in razpoloženja. Kostumograf Stanisci je prispeval vojaški plašč, v katerem je
protagonista zadela poslednja krogla in pod katerim se je kdaj razkril del golega telesa z bosimi nogami kot prispodoba protagonistove razkrite duše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani