nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
premiera 17. 3. 2006
Slovenska praizvedba dramatizacije osebnoizpovednega romana Moj Kras (Il mio Carso, 1912) v rojenega književnika in političnega aktivista ter na začetku 1. svetovne vojne v Podgori padlega italijanskega iredentista Scipia Slataperja (1888-1915), kakor jo je pred leti pripravil in zdaj po njenih motivih priredil za oder (z dodanimi odlomki iz Slataperjevega vojnega dnevnika) ter nanj postavil režiser in umetniški vodja SSG (ob asistenci Pisona), sodi v tisti del tamkajšnjih repertoarnih namer, ki poskušajo oživiti in aktualizirati izbrani del posebne in prepoznavne literarne oz. duhovne dediščine tržaškega večkulturnega okolja na stičišču Krasa, Jadranskega morja in Istre.
Avtor monodramske priredbe in uprizoritve, ki je sam tenkočuten literarni izpovedovalec v prozi, je tudi v Slataperjevi krhki in fragmentarni lirski izpovedi sledil predvsem dramatično razviharjenemu notranjemu nemiru v mladem, pesniško razčustvovanem in družbeno
angažiranem tržaškem razumniku, ki negotovo bega med idealizirano prvinsko naravo Krasa in urejenostjo slovenskega kmečkega okolja ter obremenjujočim nacionalnim, jezikovnim, kulturnim in moralnim neredom, gospodarsko široko odprtega v svet, o katerem sam pravi: »Rad imam, ker je od njega ta nemir v duši.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani