nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Pred parlamentarnimi strankami je težavno usklajevanje - najprej se morajo dogovoriti, na kak način naj bi se pogovarjale in sklepale kompromise vladne in opozicijske stranke, se pravi kako oblikovati svojevrsten miniparlament oziroma zagnati nekakšno predparlamentarno dogajanje, šele po tem naj bi prišle na vrsto prave, vsebinske zadeve.
Že prvi del predvidenega iskanja soglasja med vladnimi in opozicijskimi strankami, kot so ga predlagali socialdemokrati, je zapleten in bolj usmerjen v številne možnosti »pobega« ali umika opozicije, vladi pa nalaga predvsem obveznosti: predsednik vlade bi moral sodelujočim strankam v partnerstvu za razvoj predložiti konkreten in časovno določen zakonodajni program za uresničevanje reform s temeljnimi cilji in predstaviti celovite vsebine vsakega od predlaganih zakonov; vlada ne bi smela vložiti v zakonodajni postopek nobenega zakona iz programa reform, ki ga posamične podpisnice sporazuma ne bi predhodno ocenile
in o katerem se ne bi skupaj pogovorile; če podpisnice sporazuma ne bi dosegle enotne ocene o kakem reformnem zakonu in bi predsednik vlade kljub temu odločil, da bo tak zakon vložil v parlamentarni postopek, bi stranke, ki takega zakona ne bi podprle, dobile še posebno pravico, da svoje nestrinjanje z vsebino zakona javno pojasnijo, za tak zakon pa seveda ne bi prevzele odgovornosti; katerakoli podpisnica bi lahko kadarkoli odstopila od sporazuma, pa tudi če tega eksplicitno ne bi sporočila, bi se ob odsotnosti poskusov pomiritve in dogovora o nadaljnem sodelovanju po treh dneh avtomatično štelo, da je stranka podpisnica izstopila iz sporazuma; edina generalna zaveza iz predloga proceduralnega dela sporazuma je pravzaprav ta, da podpis sporazuma nobene od strank ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju k predlaganim reformam vlade. Socialdemokrati so za najpomembnejši organ iskanja medstrankarskega soglasja o reformah predlagali t. i. "partnerski svet".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani