nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Njihove povsem mimobežne ekspresivne krike od zunaj prekine najprej ženska, ki stopi pred žalni zbor in začne brati manifestativno sporočilo o odgovornosti človeka za svoj položaj in o nujnosti sprememb, kot bi brala nekakšno duhovno zapuščino kakega pokojnega voditelja, nato pa še trop psov, ki v statični obsmrtni ritual divje zaseje elementaren boj za obstoj in (pre)moč. Ogroženi »pogrebci« se za boj preoblečejo v ženske svatovske bele obleke (goljufivega upanja?), si z moko in šminko nanesejo »posmrtne maske« na obraze in se oborožijo z velikanskimi meči, da se lahko začne neustavljivo in neobvladljivo gibalno obredje nasilja vsakogar proti vsem, naj bo v imenu Križanega ali Prestola. Ekstazo nasilja, ki je videti kot edini preostali način komunikacije med prekleto osamljenimi ter smrtno prestrašenimi in ogroženimi osebki (ne glede na spol) in ki se kaže v koreografsko strogo stiliziranih sadističnih in mazohističnih skupinskih prizorih, zaključi z že omenjeno »vdovo«, ki nad
»padlimi« in nazadnje tudi nad izpraznjenim prizoriščem bere znova in znova - v »gluho lozo« - odlomek iz svojega patetično deklarativnega manifesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani