nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
In v tretjem monologu mlada ženska, Romana, preiskovalcem pove dolgo zgodbo o tem, kako je bila kot trinajstletnica spolno zlorabljena, nato je rodila, končno pa se moškemu (učitelju) maščevala tako, da je ubila otroka.
Trije umori, tri tragično »poškodovane« človeške usode, tri sodobne prilike z »virom« v antičnih tragičnih motivih (njihovi naslovi so Ifigenija iz Orema, Gaganje svetnikov, Medejina vrnitev) ustvarjajo sliko »razsutega«, kaotičnega časa, a izpovedane so karseda preprosto, z nekakšnim skrajnim notranjim mirom, obvladanostjo in »pomirjujočim« spoznanjem, in ravno v razliki med grozljivo vsebino in njeno kontemplativno manifestacijo leži pravi - pretresljivi - učinek iger oziroma njihove izvedbe. je prizore postavil (pri tem so mu bili v pomoč zlasti tekoč prevod Lije in glasba) v duhu statičnega minimalizma, s poudarjeno »filmsko« igro, torej z nenehnim posluhom za detajl in »notranjo« izraznost, pri čemer mu je nemara nekoliko ušel drugi prizor, ki ga je
hotel zunanje razgibati, pa za to v besedilu ni našel prave podpore, najmočneje pa je ujel njihov smisel v prvem prizoru z in še posebej v zadnjem s Šaleharjevo in njeno tenkočutno, do potankosti izdelano študijo detomorilke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani