nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Trilogijo sestavljajo uprizoritve Zbogom, princ (2000/01) po Ghelderodovi drami ter (2002/03) in Svetnik Krispel (2003/04), obe po pripovedih E. T. A.., urednica monografije in gledališče Konj (2005) in avtorica izčrpnega besedila o Omerzujevem delu v njej, opaža v trilogiji korenit preobrat od njegovega dosedanjega - dionizično razbrzdanega - dela: začel ga je namreč zanimati »trenutek na pregibu med življenjem in smrtjo, zdaj osvetljen z vidika smisla življenja in premislekom o poslednjih rečeh, skrivnostjo ustvarjanja in njegovim (božanskim) izvorom; trenutek stvarjenja, pomaknjen v obseg metafizičnega in transcendentnega, okopan v lepoti grozljivega«, torej tista plat umetnosti, ki ji navadno rečemo apolinična. Temu premiku se je prilagodil tudi Omerzujev likovni izraz: zdaj je začel močneje izkoriščati snovnost materiala (lesa), poteze na obrazih lutk so postale blage, pozornost se je preusmerila na detajl, razrasel se je dialog med lutkovnim, dramskim in plesnim
gledališčem, pravi Orlova, zgodile pa so se tudi produkcijske spremembe: vse tri omenjene predstave so nastale v Cankarjevem domu.
sam razume svoj lutkovni prehod kot prehod iz »divje«, »grobe« faze, ki jo predstavljajo prve predstave gledališča Konj (kot npr.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani