nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Pri vprašanju o priredbah je torej bistveno vprašanje o gledališču, vse drugo je rezultat zunajgledaliških - a, kot rečeno, za življenje gledališča nikdar nepomembnih - špekulacij.
Poljski režiser Lupa, eden najbolj znanih evropskih gledaliških »dramatizatorjev«, je nekoč opisoval, kako se loti prirejanja: največji izziv mu predstavlja proza brez enega samega dialoškega dela, brez ene same replike, torej en sam dolg »opis« oziroma prozni »stavek«, iz katerega pa potem nastane najprej uporabna uprizoritvena predloga in nato še ustrezna uprizoritev, kjer pa ni toliko pomembna želja po prezentaciji avtorja, po seznanitvi (postavimo: srednješolskega ali neberočega) občinstva z delom kakega pomembnega pisatelja ali »tehnični« prepis proze v gledališki jezik kot eden izmed mnogih uprizoritvenih izzivov, temveč preprosto ideja, ki ponuja po opravljenem delu gledalcu tudi snov za razmislek. Nič »velikega«, nič »slavnega«, nič »pop« ali kako drugače špekulativnega, temveč vsebina,
cepljena z veliko gledališko osebnostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani