nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zdi se, da bi morala biti izvirna spodbuda za priredbo oziroma »dramatizacijo« proznega besedila zaobsežena v vprašanju: kaj lahko roman, njegov značilni svet oziroma junak pridobi s prehodom na oder? Se pravi: kako bo proze in njenih junakov s prestopom v odrski prostor »več« in ne »manj«, pri čemer se moramo zavedati paradoksa, da je gledališka produkcija vselej tudi literarna redukcija, včasih vse do »dna« oziroma do izkoristka literature zgolj kot pretveze za uprizoritev, v kateri ni več, postavimo, niti besede izvirnika, ali je ta - oziroma njegov »duh« - izrečen celo z drugimi besedami. Zavedati se moramo torej, da proza stopa na oder po opravljenem postopku gledališke predelave, ki je lahko ali povsem »linearna« oz. ilustrativna, torej »prepis«, obnova ali ekstrakcija primernih prizorov ali »slik« iz romana, lahko je izvirna in v odnosu do predloge inovativna, saj po romanu izdela »avtonomno« dramo, lahko pa je tudi povsem avtohtona, saj se od
predloge loči v taki meri, da jo sicer popolnoma »zajame«, vendar tudi s povsem »samovoljnimi« gledališkimi sredstvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani