nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Pokonci sta držali mrtvoudno, starikavo predstavo, kakršne prek mariborskega opernega odra zmeraj znova zablodijo v enaindvajseto stoletje. Gilda je skoraj klasična: neizmerno ljubka, čista (četudi ne povsem brez intonančno približnih trenutkov), sijoča, in to v razponu med hčerinsko nežnostjo, dekliško sočnostjo, ranjenostjo (izrazna superiornost v kvartetu), angelsko eteriko (sklep) in navsezadnje krhkim ognjemetom tihe sreče (Caro nome, z najtežavnejšimi kadencami, speljanimi z izrecno voljo po, s prelepimi trilci itn.). Zanimivo je, da sopranistkina glasovna kreacija v marsičem osupljivo spominja na domačo upodobitev spred četrt stoletja - na Gildo mlade Vlatke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani