nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Tako je v kostumih in na scenografiji, z mizo pred orgijo in razkošno požrtijo, sugestivno in malce tudi dekadentno obloženo z razpeli in zlatimi kelihi in kropilnico in svečniki in svečami, zraven pa z zmečkano tekstilno poslikavo križanja v ozadju, v ospredju predvsem igralski par, in, nekje na meji med privatnim in vlogo, med njima samima in vsem tistim, kar naj bi kar nenadoma postala, namreč Valmont in Marteuilova, kolikor ju lahko sploh še dosežeta skozi vse dopisane stopnice in palimpsestne nanose. Tako postane bunker po katastrofi, v katerega v času pred likvidacijo zgodovine namesti svoja blazirana junaka avtor Kvarteta, v Horvatovi preinterpretaciji gledališče po katastrofi, torej po izgubi dramatičnega, oziroma kar različni, pomnoženi gledališki medprostori.
Zato je v uprizoritvi vse mogoče, gre za gladka prehajanja iz komentarjev in iz vaj nabranega materiala pretežno privatne, da ne rečemo intimne provenience, pri čemer se prav nič ne zadržujeta, pa spet
zanosna in vživeta preigravanja besedila; enkrat decentno sledenje duhu originala, drugič njegov komentar in demontaža.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani