nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Jarmusch je Strte cvetove (Broken Flowers) posvetil velikemu francoskemu cineastu Eustachu, čeprav si avtorja ne bi mogla biti bolj različna. Vsaj Strti cvetovi, ritmično ležerna in natančno strukturirana road-movie komedija, je svetlobna leta oddaljena od Eustacheve intenzivnosti in improvizacijskega sloga.
Zato pa Jarmusch ne pušča nobenega dvoma, da se je zgledoval po dveh filmih in pripovednih principih; prvega je s čudaškim, multikulturalnim duetom ( in Jeffrey Wright), epizodično strukturo, uživaškim soundtrackom in zatemnitvami med sekvencami prispeval kar njegov prelomni film Bolj čudno od raja (1984), drugega pa Deklica iz tovarne vžigalic (1989), prelomni film njegovega vzornika, somišljenika in sopotnika Akija Kaurismäkija, s katerim si Strti cvetovi delijo uvodno »delavsko sekvenco« (tovarniško proizvajanje vžigalic/avtomatizirani proces razpošiljanja pisem), občutek človekove izoliranosti in seveda stoično brezizraznost, ki jo je v številnih Akijevih
filmih utelešal Matti Pelonpaä, pri Jarmuschu pa, premalo cenjeni komik, čigar keatonovski »deadpan« slog so v zadnjih letih izpilili filmi in Wesa, izpopolnili pa Strti cvetovi, duhovita, lahkotna cestna detektivka in komedija značajev, ki junaka po sledi prelitega semena pahne v iskanje matere njegovega nikoli videnega sina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani