nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Austerlitz je moravska vas, znana po Napoleonovi bitki, meni je ime najbolj domače kot ime železniške (oziroma metrojske) postaje v Parizu. Austerlitz pa je tudi skrivnostna oseba istoimenskega romana W. G. Sebalda (Študentska založba 2005), ki v izvrstnem prevodu v resnici asociira na kraj, pokrajino, zgodovinski dogodek ali kar na celotno epoho. Austerlitz se kot romaneskni junak v Sebaldovem romanu iz karakternega fokusa nenehno preliva v pripovedovalčevo iskanje kot tako, v njegove blodeče poti in pa v občutljivo jezikovno tkivo, ki skuša v svojo nezanesljivo mrežo ujeti med drugimi časi tudi usodni čas druge svetovne vojne oziroma holokavsta. Austerlitz je hkrati oseba in simbol, vendar simbol tiste vrste, ki pronica v pripoved kot nenehno odtekanje, kot medlenje pokrajine in ljudi v spominu, kot praviloma spodletelo iskanje tistega izraza, ki bi lahko v svoje krhko besedno bistvo ujel čas, ki »na kakšnem kraju večno miruje, na kakšnem drugem pa kopni in prehiteva«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani