nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Od Lohengrina na pričakuješ kar največ, umetniško raven takoj za Bayreuthom, vendar pa bi primerjave dunajskih predstav s festivalskimi nemškimi pokazale razlike; Dunajski filharmoniki izvajajo Wagnerjevo glasbo mehkeje, že v preludiju z zelo svetlim zvokom godal, manjšimi dramatičnimi poudarki, bolj vzvišeno, zvočno kompaktno, a zastrto, vedno pod strogim nadzorom, kot da bi se bali moči in izrazne potence Wagnerjeve glasbe in še bolj njegovega sveta. Lohengrin je v zasnovi spopad med dobrim in zlim, med pozitivizmom in negativizmom, med naivno človeško dobroto in plemenitostjo ( Brabantska, Lohengrin) na eni ter med spletkarsko rivalsko oblastiželjnostjo ob pomoči vseh sredstev na drugi strani ( Telramund in njegova žena Ortrud). Zakaj ni zasnoval srečnega konca, pri čemer pravzaprav razplet omogoča različne interpretacije oziroma si ga vsaj režiserji drznejo postaviti po svoje, je bolj vprašanje skladateljeve osebne filozofije kakor pa formalnih sposobnosti oblikovanja
opernega finala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani