nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Na vprašanje, ali so potemtakem v matični hiši igrali »drugorazredni« glasbeniki, je bil odgovor (pričakovano) negativen, saj takih glasbenikov med filharmoniki kajpada ni, a vendarle se je pri izvedbi opere pokazalo, da orkester ni igral vedno povsem čisto in zlito, nekaj je bilo razhajanj z mogočnim zborom in solisti, kar pa so že podrobnosti, ki ugodnega glasbenega vtisa celote ne omajajo.
Od Lohengrina na pričakuješ kar največ, umetniško raven takoj za Bayreuthom, vendar pa bi primerjave dunajskih predstav s festivalskimi nemškimi pokazale razlike; Dunajski filharmoniki izvajajo Wagnerjevo glasbo mehkeje, že v preludiju z zelo svetlim zvokom godal, manjšimi dramatičnimi poudarki, bolj vzvišeno, zvočno kompaktno, a zastrto, vedno pod strogim nadzorom, kot da bi se bali moči in izrazne potence Wagnerjeve glasbe in še bolj njegovega sveta. Lohengrin je v zasnovi spopad med dobrim in zlim, med pozitivizmom in negativizmom, med naivno človeško dobroto in plemenitostjo (
Brabantska, Lohengrin) na eni ter med spletkarsko rivalsko oblastiželjnostjo ob pomoči vseh sredstev na drugi strani ( Telramund in njegova žena Ortrud).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani