nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Nobenega »domačina« ni v drami oziroma predstavi, ki bi protagonistom nenehno dokazoval, da so tujci, pa vendarle je njihovo »domotožje« - seveda s posameznimi razlikami - prignano skoraj do bolečine.
Svet Štivičićeve oziroma ni svet »krvi in sperme«, prej liričen, po zaslugi glasbene opreme, sestavljene iz popularne jugoslovanske glasbe sedemdesetih in osemdesetih let tudi rahlo sentimentalen, in resnično krhek, »fragilen«, čeprav tudi nenehno dramatičen svet. R.,,,,, in mu pripadajo scela, od začetka do konca. Ta - torej čisti konec te inventivne, pomembne predstave - je sicer prijazen, a ni spodbuden: njihov »potop« v miniaturni svet, v katerega posadijo svoje konfekcijske nadomestke, pomeni izgubo identitete, čeprav verjamemo, da jim nekje globoko »v srcu« še vedno kljuva spomin na dom, edino zagotovilo njihove neponovljivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani