nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Avstrijski dirigent, dolgoletni gost SF, je v drugem delu uresničil eno svojih najboljših interpretacij z našim orkestrom. s Simfonijo št. 3 v d-molu (slišali smo drugo, v izvedbeni praksi bržkone najbolj standardno verzijo) integrira in zakoliči teren svojega simfoničnega projekta, strastneje (v zadnjem stavku kot besni Wotan, in to dobesedno) zazrt k, hkrati pa slejkoprej bolj divje antinomijam Naravnega (in zato bližji svojemu »nasledniku« Mahlerju) kakor sploh kdaj pozneje v svojem opusu; v Tretji je že ves v svojem verujočem imanentizmu, a hkrati ves tudi še - uporabil bom nemški izraz - Naturbursche. In ti esencialni vidiki so se v Guschlbauerjevi arhitektonsko napeti interpretaciji povezali v prepričljivo, vseskozi animirano celoto, v uravnoteženo zvočno realizacijo, za katero si orkester zasluži vse priznanje (četudi dirigent s stopnjevanjem ni iskal skrajne ekspanzivnosti v volumnu in tudi ne »brezčasnosti« v sklepnih gradacijah prvega stavka in finala).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani