nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Vprašanje zakaj je najprej povezano s pričakovanji, pri akademskem profesorju in akademiku upravičeno visokimi, da ne rečem najvišjimi; če je nekdo deklariran za največjega slovenskega umetnika, moramo to obiskovalci razstave ugledati na prvi pogled ali začutiti v prvem hipu; pasti moraš v trans ob vstopu v dvorano, tako kot ti zašibijo kolena nekatere močne razstave, neodvisno od razstavljavčevega imena. Spomnim se, s kakšnimi veličastnimi občutki me je navdala razstava Francisa Bacona v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju, s kakšnim občudovanjem sem zrl v zadnje slike devetdesetletnega v palači Attems v Gorici; njegov v nič ali v embrio umikajoči se avtoportretni starec je neponovljiv, ali oni nagi portreti Freuda v beneškem Museo Correr, če omenim samo te tri primere iz zadnjega časa, ki so med slovenskimi obiskovalci razstav bili primerljivi in hkrati govore o sodobnikih.
Pri sem doživljal šok za šokom, vse v negativnem smislu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani