nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ali ima obiskovalec razstave pravico zaupati svojim občutkom, svojemu videnju, razumevanju, dojemanju, poznavanju, spremljanju določenih umetniških osebnosti, postavljenih na piedestal nacionalne kulture, ovekovečenih z vsemi mogočimi nagradami, priznanji, odlikovanji in akademskimi naslovi? Ali ima pravico občutiti, da nekaj ni to, za kar se samo ima in razglaša in kar ponavljajo, da ne rečem trobijo, cele generacije za njim ali z njim, ne da bi v resnici vedele zakaj, ali pa ima dolžnost pasti na kolena in priznati, da je nekaj veličastno, čeprav tega ne čuti niti za ščepec? Tako se mi je v prispodobi dogajalo ob obisku velike pregledne razstave akademika v Moderni galeriji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani