nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
ostaja ob vsem tem takšen, kot je, navdušujoče krmežljav in zehajoč, večno neprespanih oči; nič ne more proti svoji biološki drugačnosti, nič proti temu, kar je (in ga to ne moti), kot ni mogel nič podlasici, ki je sunila jajce in ga odložila pri kurah, kjer je bil zvaljen.
Dramska tehnika Maje Aduše, ki gradi besedilo na močni metafori, v sklepnem prizoru sicer sila hitropotezno, v enem kosu opravi s srečanjem in, njenega dejanskega mladiča - za ostalo poskrbi materinski nagon. Svet, ki ga gledamo, je videti kokošji, a je hkrati tudi sila počlovečen/sloveniziran: utemeljen na petelinovem (ponarodelem, zato komaj opaznem) rentačenju, na zadovoljnem shajanju s povprečnostjo in obstajanju v ignoranci pa hkrati na ponosu na (prirojeno) kurjo slepoto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani