nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Zgodba o radovednem in radoživem dečku, ki si z najdeno »čarobno« kredo nariše na hišno ograjo prijatelja Sofusa in nato še vrata za skupni potep po »onostranstvu« prostodušne otroške domišljije, kjer logiko sveta odraslih nadomestijo povsem nova, drugačna in za oba mnogo bolj vznemirljiva »pravila igre« ter izmišljena bitja, se je izkazala za nadvse inspirativno spodbudo svobodne, duhovite, ambiciozne, celostno domišljene ter zlasti likovno in lutkovno oz. tehnološko in animacijsko inovativne uprizoritve. V sodelovanju z avtorjem inspirativne likovne zasnove, ki iz obvladljivega okvirnega realističnega okvirja razpira široko polje na videz neobvladljivega kaosa potencialnih možnosti, izraženih s pikami, otroško spontanimi črtami, čačkami in barvnimi nanosi, je režiserka tenkočutno ter s pesniškim navdihom in večpomenskostjo gradila čarobno in tako rekoč zgledno umetniško »neuporabno« dogajanje s privrženimi in spretnimi animatorji dobesedno po vsej razsežni prostornini
velikega odra LGL. Smiselno in virtuozno je režiserka kombinirala tehniko t. i. črnega gledališča oz. animacije ročne lutke in »prosojne« lutke iz črte oz. belo obarvane žice z animacijo velikih lutk oz. mask (npr.:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani