nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Njegov črno-beli digitalni film je presenetljivo realistična (nekateri ga označujejo celo kot »neorealista«) in socialno angažirana upodobitev odraščanja (matematično) nadarjenega, a - zlasti zaradi prezgodnje očetove smrti - močno odtujenega fanta iz Beltincev. Snov bi nekoč klicala po socialno-kritični noveli, danes je o njej mogoče posneti prepričljiv film, ki sicer ni brez napak (nekaj je dramaturških, tudi dialog je pogosto preveč poveden), a tudi z nekaj presenetljivo poetičnimi prizori, kakršen je na primer zaključni dolgi kader križišča oziroma »odločanja« za pravo pot.
, ki je film posnel, kot je sam povedal, tako da je sledil »notranjemu« glasu, čeprav kot filmske reference navaja Kubricka, Kitana in Von Trierja, je sveže ime iz »pošiljke« prekmurskih cineastov, ki - tako, ki v filmu igra očeta - se v zadnjih letih močno uveljavlja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani