nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Jubilejni nacionalni gledališki festival, 40. Borštnikovo srečanje, ki se je pred mesecem slovesno in brez zapletov dogodil na prizoriščih ter v organizaciji SNG Maribor, je ponovno spodbudil med svojimi potencialnimi in dejanskimi protagonisti, poklicnimi spremljevalci ter občinstvom dovolj permanentno in standardno javno polemiko o tem, ali naj ostane oziroma se kolikor mogoče še naprej razvija v festival najboljšega po avtorsko avtonomni izbiri zaupanja vrednega (in vselej za koga spornega) selektorja ali pa naj se vrne za korak nazaj v svojo zgodovino ter se ponovno prelevi v manj izključujoče in konfliktno srečanje kolikor mogoče odličnih dosežkov vseh (so)delujočih poklicnih slovenskih gledališč (javnih zavodov in trajneje delujočih producentov iz t. i. nevladnega sektorja).
Najbolj presenetljivo v izrečenih in zapisanih javnih izjavah je bilo, da so zelo ostra in jasna načelna nasprotovanja šele od leta 1994 dosledno uveljavljani
programski avtonomiji vsakokratnega selektorja tekmovalnega programa BS z dveletnim mandatom izrazili tudi umetniški voditelji nekaterih gledališč, ki imajo sicer na voljo vse možnosti demokratičnega vplivanja na interna pravila delovanja, programsko podobo in izvedbo najstarejšega in osrednjega nacionalnega gledališkega festivala že po svojem položaju, saj kot predstavniki svojih ustanov sooblikujejo odločitve sveta BS. Gotovo bi bilo pregrobo poenostavljeno, če bi dejali, da je stopnja posameznikove kritičnosti in nezaupanja do polnomočja avtonomnega selektorja ter posledično tudi do uresničene programske podobe festivala odvisna le od dejstva, ali je bilo njegovo gledališče oz. uprizoritev, pri kateri je sodeloval, izbrana v tekmovalni program in na koncu nemara celo deležna tudi katere od uradnih nagrad strokovne žirije - ali ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani