nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
To nam vcepi občutek za počasen, filmski način montaže in reze, med katerimi se poigrava z bližino in oddaljevanjem, z zoomiranjem, in res imamo občutek, da vse poteka v zablokirani, introvertirani severnjaški bergmanovski atmosferi, odnosi se nikoli do konca ne zaostrijo, niti v trenutkih največjih pričakovanj in očitkov, temveč nekako tlijo in se poskušajo razrešiti na mehak, spravljiv način, kot vstopanje v dialog, ki naj razkrije vse plati ljubezensko-sovražnega in zavozlanega odnosa. Pomembno vlogo igra glasba, ne več klasika, ki sta ji obe zavezani, temveč mehak, malo melanholičen soul, ki barva razpoloženje in podpira obe igralki, in Jette Vejrup; prvo z žarečim pogledom nekam naprej, ki prikriva in odkriva hkrati njeno ambicioznost in je del njene preživetvene strategije, nekakšne igre, manipulacije s čustvi in nastopom, druga je inferiorna, s pogrbljeno držo in sklonjeno glavo. To je način njenega obtoževanja, že drža kaže njeno željo po avtentičnosti namesto (materine)
forme in vse skupaj se zaključi nekako spravljivo, z opravičujočim in toplim pismom in z upom na ponovno razsvetljeni topli dom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani