nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Čeprav bi se zaradi posebne baročne napihnjenosti jezika, zaradi vrvenja in kipenja besed, skozi katere dogajanja, premišljevanja in usode junakov valujejo v neusmiljenem ritmu zgodovine, zdelo, da je ta mogočni roman le težko prevesti v odrsko privlačno podobo, je dramatizacija izpod peresa avtorja Draga in režiserja večinoma dokazala nasprotno. Pred nami je polnokrvno gledališko besedilo, ki z iskrivimi dialogi, spretno zgostitvijo in osredotočenjem dogajanja na prikaz prepleta treh protagonistov poskrbi za nekatere nove izostritve: zanimiva je zlasti vloga knezoškofa, ki s svojevrstno racionalizacijo in historično objektivizacijo postavi duhovit širši okvir prepletenosti usod vseh likov. Tako kot roman tudi dramatizacija sprva vztraja pri ambivalentnosti in kontrastih, tako da niha med nebesi in peklom, smešnim in sublimnim, subjektivnim in objektivnim, osebnim in narodnim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani