nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Na tem ozadju se izrisuje človeška drama naslovnih junakov, izris njihove enkratne usode, katere pot kot svobodni subjekti na začetku izberejo sami:, ki se romarjem pridruži, da bi se rešila iz slepe ulice čakanja na snubitev pava, stotnika avstro-ogrske vojske, potem pa se usodno zaplete z nekdanjim jezuitom, ki se je po sporu z nadrejenimi, v katerega je zašel kot misijonar v Paragvaju, znašel brez prave vere in položaja v družbi.
Preplet njihovih hrepenenj, hotenj, zablod in pomot tvori svojevrsten ljubezenski trikotnik, ki kot pri simetrični zgradbi baročnega oltarja vodi v silovit vrhunec, iz katerega v finalu vse tri usode popadajo daleč vsaksebi: pava njegova nabuhla samozaverovanost stane življenja, jezuitovo iskanje trdne notranje vere se konča s sprejetjem zunanje avtoritete, pa na koncu doživi izpolnitev, povsem drugačno od tiste, ki jo je iskala.
Čeprav bi se zaradi posebne baročne napihnjenosti jezika, zaradi vrvenja in kipenja besed, skozi katere
dogajanja, premišljevanja in usode junakov valujejo v neusmiljenem ritmu zgodovine, zdelo, da je ta mogočni roman le težko prevesti v odrsko privlačno podobo, je dramatizacija izpod peresa avtorja Draga in režiserja večinoma dokazala nasprotno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani