nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Roman se dogaja v burnem 18. stoletju, polnem kontrastov in baročnega kipenja, med slovenskimi romarji, razpetimi med »pravo« vero, ki jih vodi v Kelmorajn, in tradicionalnim praznoverjem, ki dopušča, da imajo prividi letanja hudičev iz Istre in angelov okrog zvonika domače cerkve zanje enako težo kot svete relikvije. Na tem ozadju se izrisuje človeška drama naslovnih junakov, izris njihove enkratne usode, katere pot kot svobodni subjekti na začetku izberejo sami:, ki se romarjem pridruži, da bi se rešila iz slepe ulice čakanja na snubitev pava, stotnika avstro-ogrske vojske, potem pa se usodno zaplete z nekdanjim jezuitom, ki se je po sporu z nadrejenimi, v katerega je zašel kot misijonar v Paragvaju, znašel brez prave vere in položaja v družbi.
Preplet njihovih hrepenenj, hotenj, zablod in pomot tvori svojevrsten ljubezenski trikotnik, ki kot pri simetrični zgradbi baročnega oltarja vodi v silovit vrhunec, iz katerega v finalu vse tri usode popadajo daleč
vsaksebi: pava njegova nabuhla samozaverovanost stane življenja, jezuitovo iskanje trdne notranje vere se konča s sprejetjem zunanje avtoritete, pa na koncu doživi izpolnitev, povsem drugačno od tiste, ki jo je iskala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani