nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Zadnje romantične poglede na umetnike sem ujel v času svojega mladostnega zorenja (A portrait of the artist as a young!), ko smo poslušali zgodbe iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja - takrat je menda, pravi ustno izročilo, med najboljšimi slovenskimi književniki pomenilo jesti, vsaj v javnosti, nekaj najbolj banalnega in nizkotnega, piti, in to veliko, pa nekaj častnega, vsekakor umetniškega. Paralelna zgodovina književnosti je pripovedovala tudi o starejših dogodkih, o kravi, ki jo je po celonočnem krokanju kupil, potem pa za stavo na štriku pripeljal pred kavarno, predvsem pa o novejših, o, ki je igral pozavno v cirkusu in po vsaki predstavi za »gažo«, kot je pravil honorarju, v gostilni častil svoje prijatelje, o Božiču ob Emone, o in njegovih podaljšanih seminarjih s študenti v gostilni Pri Mraku, kajpak o Vitomilu in njegovih erotičnih obsesijah. Njega in marsikoga drugega bi današnji politični korektneži, s tovariško pomočjo šibkih rok ostarelih moralistov, v
skladu s svojimi nazori morali sežgati na grmadi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani