nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Še pisatelj takega formata, kot je Kundera, si ni mogel kaj, da ne bi v svetovno literaturo pripeljal enega od tistih klišejev, s katerimi je rasel v okolju malega naroda, kjer so svoje velike pesnike kovali v zvezde in jih skoraj nezmerno častili, hkrati pa so prav tako nezmerno brskali po njihovem zasebnem življenju in svetohlinsko zavijali oči nad njihovimi moralnimi prestopki in slabimi navadami. V romanu Ignoranca v nekem ironičnem kontekstu piše o tem, kako so v devetnajstem stoletju malodane vsi mali, pa tudi malce večji evropski narodi imeli svoje velike, največje pesnike, ki so jih pozneje postavili na piedestale, Madžari Petöfija, Mickiewicza,,, Ukrajinci Ševčenka, Norvežani Wergelanda, Lönnrota in Islandci Hallgrimssona. »Poleg tega,« piše, »da so bili veliki domoljubi, so bili vsi veliki pesniki romantike tudi velike pijandure.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani