nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Obzorja.
Prvenec nadarjenega mladega ruskega režiserja (letnik 1975), za katerega je scenarij napisal razvpiti ruski pisatelj, prinaša presenetljivo podobo sodobne tranzicijske Rusije, in to v skorajda omnibusni pripovedi, ki se »seli« skozi nekaj značilnih likov in sekvenc (pri tem ni nezanemarljiva »simbolika« števila štiri), dokler se končno ne ustavi v blatni in propadli ruski vasi bogu za hrbtom, kjer se tisti, ki so v njej ostali (torej same starke in kakšen norec), preživljajo z izdelovanjem lutk iz prežvečenega kruha. Film se tako po »sofisticiranem« in urbanem prvem delu naseli med grotesknimi ruralnimi liki in podobami, ki jih brez besed, zato pa z nekakšnim »sladostrastnim« vizualnim užitkom demontira in raztelesi prav do kraja, pri čemer učinkovito premeša surovi naturalizem s privzdignjeno alegorijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani