nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»Porazdelitev števila prebivalcev po razredih verjetnosti nastajanja plazov kaže, da ljudje niso pozorni na naravne pojave v preteklosti in jih ne upoštevajo pri izbiri bivalnega okolja, saj na najbolj ogroženi tretjini Slovenije živi kar slaba četrtina prebivalcev,« pravi soavtor projekta dr. z Geološkega zavoda Slovenije in dodaja, da je »potencialni prihranek v Evropi, ki ga lahko prinese izvajanje programa GMES s prostorskim in časovnim izboljšanjem spremljanja pojavov, ter s tem boljšim razumevanjem opazovanih pojavov in s kakovostnejšimi napovedmi bodočih pojavov izražen v stotinah milijard evrov na leto.«
Projekt je pokazal, da so dejavniki, ki pomembno vplivajo na nastajanje plazov, geološka zgradba terena, naklon (več kot 11 stopinj), ukrivljenost (območja stekanja vode) in usmerjenost pobočij ( in jugozahodna pobočja), tip rabe tal (vinogradi, pašniki idr.) ter bližina prelomnih struktur. Slabih sedem odstotkov Slovenije pomenijo območja, kjer je
verjetnost plazov zelo velika, 17 odstotkov države pripada območjem, na katerih je verjetnost plazov velika in 10 odstotkom območjem, kjer je verjetnost plazov srednja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani