nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Njen nasledek so desetine in desetine, pravzaprav stotine dramskih in opernih scenografij v slovenskih in nekoč tudi jugoslovanskih teatrih, ki so, seveda najizrazitejše med njimi, bile nagrajene s številnimi nagradami ( sklad, 1963, Sterijeve, Borštnikove, sarajevski zlati venčki itn.). Naj omenimo samo nekatere tako rekoč nepozabne iz šestdesetih in sedemdesetih, Svetovih zlatih let: Gorki: Na dnu, Shakespeare: Hamlet, Kralj Lear,: Striček, Dürrenmatt: Fiziki,: Lov na čarovnice,: Aretej, Sartre: Zaprti v Altoni, Hudič in ljubi bog, Osborne: Luther,: Kaligula,: Osvajalec, Izgubljeni sin, Lorca: Dom,: Hlapci,: Disident Arnož. Te in seveda še druge, skoraj do nepreglednosti številne Jovanovićeve scenografske kreacije pa odlikujejo estetska dognanost barvnih in likovnih kompozicij, dramaturška in prostorska funkcionalnost, slogovna čistost, nenehna težnja po sodobnem izrazu, domiselna uporaba scenografskih gradiv in, nemara zmeraj in s posebnim poudarkom, misel na igralca, osrednjega
interpreta dramskih sporočil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani