nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ta specifičnost in živost sta očitno bili tisti iniciaciji, ki sta Sveto zmeraj znova motivirali za ustvarjalno delo, kakor sta, na drugi strani, najbrž to bila tudi prava izziva in motiva, da se je temperamentni in družabni vojvodinski, kakor smo mu, s primernim odmerkom dobrohotnosti, kdaj rekli prijatelji, v družbi svojih najbližjih, predvsem skrbne žene in hčerke Sanje, lahko tako prijazno naturaliziral v slovenskega občana. In ko smo že omenili njegove najljubše prijatelje, naj ne bo pozabljeno: Sveta je z režiserjema in ter dramaturgom Grünom v petdesetih letih prejšnjega stoletja v kranjskem Prešernovem in nato v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču sestavljal kvartet, ki smo ga kritiki, po zgledu štirih znamenitih režiserjev, preroditeljev francoskega gledališča dvajsetega stoletja, nekoliko hudomušno poimenovali kar slovenski Kartel. Ta združbica tedaj najbrž najbolj znamenito zagnanih slovenskih gledališčnikov - ki se je zdaj, pred nekaj dnevi, z Jovanovićevim odhodom
kot zadnjim članom omenjenega »kartela« na žalost spremenila v »mrtvi razred«, če je dovoljena ta na videz bizarna asociacija - je imela na Sveto zanesljivo nadvse ploden vpliv: svojo scenografsko nagnjenost je v tem kvartetu lahko mojstril in kultiviral do zares vrhunskih kreativnih stopenj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani