nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Resda je v ljubljanski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem ob scenografiji opravljal tudi dela in naloge pomočnika direktorja in tehničnega šefa, resda je nato zadnja delovna leta prijazno skrbel na slovenski televiziji zlasti za prenose dramskih in opernih predstav, a v resnici je od začetka do konca svojih ustvarjalnih dni najraje in najvztrajneje bil in ostal oblikovalec odrskih prostorov, ki v dramskih besedilih vseh časov in žanrov po svoje emblematično definirajo na eni strani svet kot specifično označen pomenski kronotop, na drugi pa odrsko uprizoritev teh prostorov zmeraj znova aktualizirajo kot zdajšnjo in tukajšnjo. Ta specifičnost in živost sta očitno bili tisti iniciaciji, ki sta Sveto zmeraj znova motivirali za ustvarjalno delo, kakor sta, na drugi strani, najbrž to bila tudi prava izziva in motiva, da se je temperamentni in družabni vojvodinski, kakor smo mu, s primernim odmerkom dobrohotnosti, kdaj rekli prijatelji, v družbi svojih najbližjih, predvsem skrbne žene
in hčerke Sanje, lahko tako prijazno naturaliziral v slovenskega občana. In ko smo že omenili njegove najljubše prijatelje, naj ne bo pozabljeno: Sveta je z režiserjema in ter dramaturgom Grünom v petdesetih letih prejšnjega stoletja v kranjskem Prešernovem in nato v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču sestavljal kvartet, ki smo ga kritiki, po zgledu štirih znamenitih režiserjev, preroditeljev francoskega gledališča dvajsetega stoletja, nekoliko hudomušno poimenovali kar slovenski Kartel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani