nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V Ljubljano je iz Banatskega Aranđelovca prišel kmalu po drugi svetovni vojni študirat, zapisal se je sicer arhitekturi, a je trdno pristal v scenografiji, kreativni stroki, za katero je, kakor se je kmalu pokazalo, imel dar in zanesljivo veselje. Resda je v ljubljanski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem ob scenografiji opravljal tudi dela in naloge pomočnika direktorja in tehničnega šefa, resda je nato zadnja delovna leta prijazno skrbel na slovenski televiziji zlasti za prenose dramskih in opernih predstav, a v resnici je od začetka do konca svojih ustvarjalnih dni najraje in najvztrajneje bil in ostal oblikovalec odrskih prostorov, ki v dramskih besedilih vseh časov in žanrov po svoje emblematično definirajo na eni strani svet kot specifično označen pomenski kronotop, na drugi pa odrsko uprizoritev teh prostorov zmeraj znova aktualizirajo kot zdajšnjo in tukajšnjo. Ta specifičnost in živost sta očitno bili tisti iniciaciji, ki sta Sveto zmeraj znova motivirali za
ustvarjalno delo, kakor sta, na drugi strani, najbrž to bila tudi prava izziva in motiva, da se je temperamentni in družabni vojvodinski, kakor smo mu, s primernim odmerkom dobrohotnosti, kdaj rekli prijatelji, v družbi svojih najbližjih, predvsem skrbne žene in hčerke Sanje, lahko tako prijazno naturaliziral v slovenskega občana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani