nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Prispodoba take duhovne poglobitve je seveda, zavezan novemu duhu lepega, ki (še vedno) čaka, da vstopi v našo kulturno zavest. V nedoumljive labirinte in genialne prebliske ranjene duše, v nervozno, zapleteno in vendar izrazito melodiko njegovih samospevov (Sprehod v zimi, Istrski motiv, Zvečer, Rasla je roža, Dekliška, narodna, Jaz se te bom spomnila) sta se altistka in pianistka podali z najvišjo stopnjo ozaveščenosti in odgovornosti do samohodca, ki je od svoje glasbe zahteval izrazno zgoščenost in notranjo dinamiko. Z vesoljnimi teminami Kogojeve demonične nravi (ki izstopijo še toliko bolj v njegovih posthumnih delih) se je z manjšo umetniško poustvarjalno maksimo spopadal baritonist v treh samospevih (Da sem jaz Jezus, Večnemu Bogu, Za god), očitno še prizadevno iščoč skladateljevega duha (in ta vedno znova odhaja v daljavo, ki ji ni moč slediti).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani