nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Gledalec je tudi tako prisiljen v slehernem prizoru sproti prepoznavati kontekst in časovno dimenzijo situacije (priprave na otroka, nezmožnost imeti otroka, ponovno srečanje, zapuščenost od otrok, odtujevanje itn.). Na prizorišču, ki prevaja ekstatično zaljubljeno skakanje po oblakih v »skakanje« po napihljivih blazinah, divanih in kavčih, gre ves čas za isti par, po drugi strani pa spet ne (natančna poimenovanja vpletenih so odveč). V predstavi prav tako ni ključen kronološki čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani