nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Če se nam telo Avbljeve zdi nekam mlahavo, pa je tak samo videz. Njene roke resda padajo ob, glava igra po svoje in na trenutke popolnoma neusklajeno s psihološkimi iztočnicami, ki jih ponuja besedilo, izmenjava stoječih in sedečih delov, ki predstavljajo njeno mizanscensko »vsebino«, je na prvi pogled poljubna, vendar v resnici obvezujoča; a kar je najbolj zanimivo, je razmerje med telesom in govorom, ki ni zgolj tehnično, temveč ga določa notranja napetost lika oziroma njenega igralskega telesa, najmočneje izražena v neverjetni zadržanosti, ki dobesedno utripa v prostor. Njen govor je nekakšno grleno petje, replike so slišati (ali bolje: videti), kakor bi se izvijale iz tega zadrgnjenega telesa, njihovo rojstvo ni »logično« in naravno, temveč rezultat napora, ki pa je spet posledica vnaprejšnje (za)misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani