nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Terja pozornega gledalca, ki se lahko v določenem trenutku loči od dramaturško-psihološkega toka in pogleda v ozadje in »podpodje« predstave oziroma igralčeve vloge. Zato mora dogajalni tok za hip ustaviti in zaznati predstavo kot »tihožitje«, hkrati pa si igralca (ali se igralcu) karseda približati in podoživeti njegovo »grimaso«. Rezultat je presenetljiv in neponovljiv, saj se vselej rodi iz povsem konkretne dejavne interakcije med gledalcem in igralcem, pri čemer se gledalec sicer odreče dramaturško-psihološkemu popisu ali obnovi zgodbe predstave kot celote oziroma ene izmed njenih vlog, zato pa novo možnost najde v poetičnem ali metaforičnem, vselej pa zelo osebnem odzivu na dogodek, ki mu je priča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani