nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Njegovo obzorje je zastrla pokrajina požgane trave, čez katero bo treba z bosimi nogami, nad njim pa je bilo raztrgano nebo, ki se ni nikoli več docela sestavilo, četudi ga radikalno ni izpraznil. In čeprav je mnogo pozneje postal akademik, je bila njegova izkušnja sicer trendovskega eksistencializma pristno neakademska kakor pri malokaterem sočasnem. Za večino pesnikov in premišljevalcev so bile krhke ptice obči simbol sentimentalnega humanizma, ki je bil prevladujoča duhovna drža prvih dveh povojnih desetletij, pri njem pa so bile temeljni dokaz tako že izvršenega kot delujočega zgodovinskega zla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani