nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V Narodnem muzeju so to stoletje, ki se je v Ljubljani začelo s požigalništvom protestantske literature, izpelo pa s čarovniškim sežiganjem nesrečnega, kajpak predvsem ženskega mesa, leta 2002 v enem zamahu pokrili z »izbranimi temami«, združenimi pod naslovno parafrazo Valvasorja Prizorišče človeškega življenja in smrti.
V drugi hiši, Narodni galeriji, so se odločili za daljšo pot in leto zatem s pregledom dela koprskega manierista Venture načeli trilogijo, ki se je lani nadaljevala z dolenjskim Mojstrom HGG in se z zadnjim odprtjem pred dobrim tednom iztekla do svoje končne in hkrati osrednje točke, do Almanacha, slikarja Ljubljane in bolj ali manj bližnje okolice. Če sta prvi dve, strokovno sicer zanimivi etapi dali bledikava vtisa povprečnih opusov brez posebnih presežkov, ki sta dobesedno temeljila na kopiranju »preverjenih« grafičnih predlog, kakršne so krožile po posttridentinski Evropi (čeprav je bil Ventura - ali pač njegovi naročniki - pri tem vsaj zelo ažuren),
je predmet tokratne razstave neprimerno zanimivejši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani