nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
To so bili časi, tako v ponedeljek, ko so izhajale knjige, ki so pristajale v bunkerju, domači avtorji, ki so odpirali vrata v širšo svetlobo (: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen), zbirka Sto romanov se je debelila na naklado 24.000 izvodov, od nekod se je pojavil planinec in prinesel svoj prvenec, potem pa zadnjič odšel v Himalajo (: Pot), kot po tekočem traku so tiskali drugega -, izdali izbrane pesmi Kocbeka, ponatiskovali Zaklade Slovenije, orali ledino z zdaj že legendarnimi leksikoni. »Bili smo dober,« pravi danes,, njegov direktor in tisti, ki ga je zvabil v »zavezo«, pa pripominja, da so kot dober dobro pokrili umetniško, tehnično, komercialno plat zgodbe.
si je od celotnega obdobja očitno zelo dobro zapomnil tajnice (velik posluh zanje je v knjigi) pa tudi kurirja; med samohodci, osamelci namreč ni pozabil, kurirja, invalida, sočnega človeka, ki mu je bilo v življenju vedno dobro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani