nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Gre za (tako imenovano) ljubezen kot stvar samopotrjevanja ali politike prisvajanja, nato pa se vsakdo vrne v »zanesljivo« izhodišče, ki ga je prej zapustil (fragmentarna narava epizodnih likov omogoča manj celovitih kreacij). Kritika popredmetenosti sredi moške hegemonije je naposled omejena na simbolno vizijo »razvitega« sobivanja v kapitalizmu - v asociativno odprto sliko skupnega obroka (z za Strelca značilno metaforiko, ki ji nekaj finosti manjka): Nora na privatistični ravni resda dokaže moč značaja, pristane pa posedena med Helmerja in premočevalca Weyganga ( ga igra kot formalizirano hladnokrvnega prostodušneža).
Uprizoritev je (ob dramaturškem svetovanju Jasne) režijsko avtonomna in daleč od polja manifesta: avtoričina provokativna in protestniška (levoliberalna) ideološka drža ni preveč očitna, čeprav ves čas v zraku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani