nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»Namesto zaščite države in državljanov, torej zagotovitev dostopa do odprtih voda in pravice slovenskih ribičev, da ribarijo v slovenskem akvatoriju in hrvaških ozemeljskih vodah, globoko ob obali hrvaške Istre, sta se slovenska politika in javnost odločili za uresničevanje 'abstraktne' pravice do razpolaganja z bogastvom morskega dna in zaščito ekološkega ravnovesja zunaj slovenskih ozemeljskih voda«.
Na osnovi samovoljnega tolmačenja določil slovensko-hrvaškega maloobmejnega sporazuma (sops) Gjenero trdi, da »je z odlokom o razširitvi jurisdikcije na Slovenija razveljavila sporazum-, po katerem se je Hrvaška odrekla delu svojih ozemeljskih voda in jih spremenila v mednarodne vode ter tako Sloveniji omogočila stik z odprtim morjem, zdaj z enostranskim odlokom o razširitvi jurisdikcije ex post uzakonja odlok hrvaškega parlamenta o razglasitvi hrvaške ribolovno-ekološke cone, ki je bil sprejet pred dvema letoma.«
Predvsem je dejstvo, da parafiranega sporazuma- ni
prva razveljavila Slovenija, ampak se mu je na silovite pritiske hrvaške nacionalistične večine kmalu po parafiranju odrekel sam, tedanji predsednik vlade in sooblikovalec sporazuma, hkrati ko sta ga dokončno izničila celotni hrvaški sabor in predsednik. Slovenija pa je z uzakonitvijo svoje epikontinentalne morske posesti in njeno ekološko zaščito samo z zamudo reagirala na zarotniško italijansko-hrvaško izključevanje slovenske morske lastnine iz kot akvatorija, ki, mimogrede rečeno, zanj slovenski slovar pozna edino sintagmo »akvaterarij, to je zaprt prostor za gojenje vodnih živali«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani