nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Dovolj bi bila že samo slovenska koprodukcija s Salzburgom, ki je naše gledališče postavila v kontekst, v katerega v resnici sodi, le redko pa se lahko v njem na tak način dokaže, a tu je še nagrada, ki je »doletela« za uprizoritev žgoče teme in za drznost pri delu z igralci, kot jo je utemeljila žirija: 10.000 evrov in zlato montblancovo pero, še več kakor dvakrat vrednejše, zlasti pa publiciteta v nemškem gledališkem prostoru - sicer ne ravno najugodnejša; domača mu je bistveno bolj naklonjena.
Če bi zapisali, da se je lotil Alamuta s tisto značilno inteligentno in predrzno »ležernostjo«, ki je vsaj nekaj zagotovo dolguje svojemu akademijskemu profesorju in s kakršno se loteva svojih siceršnjih projektov, bi se zlagali. Ob različnih priložnostih je namreč mladi režiser govoril o pritiskih, ki jih ustvarjalec čuti ob izzivih, kakršen je bil ta, pri čemer mu ne preostane drugega, kot da jih kanalizira v delo, sicer lahko pod njihovo težo neizogibno klone.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani