nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Režiser in dramaturg nas do tragičnega konca pelje v hitrem tempu, vsaka nadaljnja replika funkcionalno, ekonomično in vse bolj neizpodbitno pritrjuje obema prerokbama, tebanski in korintski, in postavlja Ojdipa kot njunega nesrečnega povezovalca.
Začne se pred zaveso, z Ojdipovim rohnečim in grozečim zaklinjanjem in grožnjami, da bo našel Lajevega morilca, potem pa se prostor odpre v primorsko (škržati!) vaško krčmo z mizami in v kotu in dvorišču nekje zadaj in sobo za biljard takoj zraven, da pride zbor od igre, s palicami, in Ojdip modruje in sprejema novice za mizo s kozarcem in zborom okoli litra belega in njihovim vodjem kot birtom, z gibalno suverenostjo in upočasnjeno, zato toliko bolj nepreklicno dikcijo, ga igra Čaminski, scenografijo in kostumografijo ob režiserju podpisuje. Nič vladarskega in vzvišenega ni v Ojdipu, kot ga silovito odigra, bolj spominja na kakšnega lokalnega veljaka v cankarjanskem, kantorjevskem smislu, zagoveden je in nesposoben odpuščanja,
pretepač od nekdaj in za zmeraj, za razliko od Kreonta, že zdaj povzpetnika in človeka z etiketo in manirami robat, razpet in povaljan, vmes morda celo bolj zgrožen ob misli, da bo moral vzdržati breme svoje kletve kot sprejemajoč breme preteklih dejanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani