nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Uveljavljeni gostujoči režiser, ki je dosegel svojo avtorsko prepoznavnost z drzno, včasih že kar grobo preprosto in neposredno izbiro izraznih sredstev, kršenjem nekaterih samoumevnih lutkovnih zakonitosti ter prostodušno radoživim humornim razmerjem tako do literarne predloge kot do občinstva, še najbolj pa do lastnega medija, je omenjene značilnosti »lastne pisave« uveljavil tudi pri svojem prvem sodelovanju s slovenskimi umetniki. Svojo precej svobodno priredbo Perraultove pravljice je pomenljivo postavil na asketsko prizorišče, katerega osrednja prvina je okoli osi »na igralni mizi« ter po višini premična stopničasta lestev, ki povezuje npr. »podzemlje« velikanove ječe s kraljevim dvorom oziroma velikanovo palačo, v katero se na koncu ob odločilni pomoči čudodelnega Obutega mačka zmagovito s princeso naseli najubožnejši, najskromnejši, a tudi najbolj pošteni od treh mlinarjevih sinov. Z avtorjem likovne zasnove sta za mlinarjevo in kraljevo družino izbrala nekoliko
burleskno stilizirane viseče lesene marionete, ki si jih animatorja podajata in jih oživljata le s premikanjem in težnostjo, ali pa posamezne ude premikata kar neposredno z rokami (brez nitk oziroma mehanizma njihovih vodil).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani