nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Kadar kot starši ali odrasli nasploh, ki se kdaj znajdemo v položaju, da lahko odločamo o obsegu in kakovosti tovrstne umetniške ponudbe ali vsaj njene premišljene porabe, razmišljamo o umetniški ponudbi za otroke in mladino, se najpogosteje zatečemo k absolutistično prenapihnjeni zahtevi, češ da je za otroke primerno le najboljše oz. da je zanje tudi najboljše komaj dovolj dobro. Toda, ko je potrebno za to plačati vstopnino ali kot odločevalec v kakem podjetju ali družbenem organu dvigniti roko za finančni prispevek, nam je (pre)pogosto vse, kar je namenjeno otrokom, nenadoma predrago in ne dovolj nujno potrebno naše pozornosti in prispevka. Umetniki, ki posvečajo del ali celoto svoje ustvarjalne potence otrokom in mladini, se torej srečujejo s podobno dvoličnostjo družbe in posameznikov v njej kot učitelji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani