nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Prostor scenografinje nas že takoj opomni na drugačno, popačeno realnost, saj visi navzgor in je takoj zraven porcelanastih figuric tudi svetilka kot merilo, in nenadoma smo v čudežnem svetu disproporcev kakšne Carrollove Alice, kar se potem še stopnjuje s prelomi med ploskvami, pravljična eskapista vstopata in izginjata skozi različne razlomljene ravnine. Podobno razkošna in dodelana je estetizirana kostumografija; Dimnikarjev protiigralec, blago stiliziran kot vragec, z rožički in pordečen pa tudi ves čudno trmoglav in užaljen bolj kot do konca zloben, () razkošno kostumiran Kitajec v psevdotradicionalni slavnostni opravi predstavlja vrhovno avtoriteto, čeprav se nam potem ob mantranju svetih tekstov zazdi, da je tudi on samo preoblečen tibetanski demon, kakršni so morili Naropo in Milarepo in ki se dovolj nespretno prikriva pod krinko nečesa drugega - odigra ga -, naš naslovni par pa poudarjeno krhek, kot obdan z glazuro, kar in uspešno tudi igralsko nadgradita. Poslušljivo, z
žanri spogledujočo se in dovolj razgibano glasbo, ki nikoli ne zdrsne v lajnanje, kar se sicer pri odrski glasbi za otroke zgodi, je prispeval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani