nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Robovi, jarki, konice, krivine, zavoji, bližnji in bolj oddaljeni plani ... nas potegnejo v vznemirljivo negotovost galaktičnega ali medgalaktičnega potovanja, v globeli fiktivnih in hkrati zelo resničnih vesolij, v pokrajine, umerjene po zelo specifičnih pravilih temne poetične umetniške fizike.
Vse te »pokrajine« na robu ali onstran snovnosti pa seveda domujejo tudi v umetnikovi notranjosti in zdi se, da Červék s tem, ko z lopatko zarezuje v nanos barve, zarezuje tudi vase. Gre za občudovanja vredni boj za približevanje najgloblji resnici bivanja, kakor jo umetnik občuti v srži svojega bitja, za stremljenje, da bi odluščil plast za plastjo slepila, ki zakriva bistvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani